|| NE SPRASUJEM ZAKAJ ||
Marko, Nino /Marko / Marko
Tih dan , hladno, sivo je nebo. V prsih zaboli.
Me pogreje tvoj objem, še za slovo. Dušo pomiri.
Rosa jutranja, grenko zgodbo šepeta.
V njej ujeta sva, kjer pravljica srecna se konca.
REFREN
Ne sprašujem zakaj, dež ugasne žar noci,
ko ugasne luc, zadnje upanje izpuhti (se ohladi).
Ne sprašujem zakaj, saj zdaj nimam vec moci, ( vprašati)
kriv je le korak, da me boli, solze brišem si.
Skrivam bolecino in trpim. Solza se spusti.
V žalosti utapljam se, vec ne zdržim. Samota me plaši.
Cas zaceli vse, rane, dušo in srce.
In ulije novo upanje, da pozabim te!
REFREN
V hladnem jutru, v tišini hitro cas beži.
Le bolecina, in spomin preteklih dni.
Pogrešam te, objem, poljub, dotika ni.
Ko v crnini, prižigam sveco v temi.
Zakaj te ni?
REFREN